Zadnji od sedmih načrtovanih pohodov "Od cvetja do jeseni" - Valentinov pohod, nam je postregel s čudovitimi jesenskimi barvami in kljub napovedi, da bo vreme oblačno in morda celo rahel dež smo bili veseli, da se napoved ni uresničila. Še več; bil je prelep jesenski dan.
Da se pohod imenuje Valentinov niti ni naključje, saj na poti gremo mimo cerkvice na Jarčjem Brdu, ki je posvečena sv. Valentinu, hodimo po smučišču, kjer se ena od vlečnic imenuje Valentinova, za piko na I pa smo danes šli še mimo velikega srca (vemo, da je Valentin zavetnik zakoncev in zaljubljencev, zato želim vso srečo zakoncema, ki sta pred kratkim stala v tem srcu)
Na izhodišču se nas je zbralo 49 pohodnikov. Po prijavi (vpisu) pri Janezu smo se podali po že znani poti, ki je standardna vsako leto, a meni ena ljubših. Malo zaradi letnega časa - jeseni, ko se mi zdi narava najlepša, zaradi razgledov, ki se menjavajo, saj del poti hodimo po osojni strani Starega vrha, del po prisojni.
Na spodni postaji šestsedežnice je izhodišče pohoda, ki je tudi lepo označeno in nas že takoj usmeri v klanec, ki pa ni prehud in ob zmernem tempu počasi pridemo v gozd ob smučišču. Tu se pot malce bolj "nagne" in kmalu smo pričeli slačiti jakne, saj nas je tudi toplo jesensko sonce že grelo v hrbte. Najmlajši pohodniki, vseh je bilo kar dvanajst, so nam kazali pot in sledili zeleno rumenim markacijam, ki označujejo vse poti pod Straim vrhom. Po nekaj strmih serpentinah med rdečimi bukvami smo prišli na asfaltno cesto, ki nas je kasneje pripeljala do stare vojaške ceste.
Danes smo hodili po dveh občinah..
Postanek za otroke (in velike otroke) "bombon pauza"
Vesela druščina mladih pohodnikov, za njimi pa Gostišče Stari vrh, kjer je bil tudi naš naslednji postanek in hkrati najvišja točka pohoda.
Presenetil nas je tudi padalec, ki je ravno pred nami pristal po poletu iz Starega vrha
Vojaško cesto smo sledili le nekaj sto metrov in že kmalu zavili v levo in mimo vodnega zbirališča pod vlečnico grizli kolena do odcepa steze v gozd, ki nas je spet pripeljala na asfalt. A tokrat smo ga le prečkali in pri Hribušku spet zavili na gozdno pot in med lesenimi gozdnimi živalicami prišli do Družinskega parka, ki pa je za letos že zaprl vrata in se seveda spet priporoča v naslednjem letu, takoj ko bo spet dovolj toplo za vragolije med krošnjami.
Mi smo nadaljevali pot v desno in prečili smučišče do razgledne točke pri podkvici in klopici. Še nekaj korakov po poti in smerokazi so nas usmerili levo po travniku spet v gozd in malo više nazaj proti koči.
V koči smo imeli daljši postanek in malico, zelo okusen borovničev ali jabolčni štrudelj, otroci pa čokoladne palačinke.
Koča Stari vrh
Sledil je še drugi del pohoda - spust in vrnitev nazaj na izhodišče. Najprej smo se spustili proti parku, a smo malo prej zavili desno na poljansko - prisojno stran Starega vrha. Preden smo po stezici prišli do cerkve svetega Brikcija v Četeni Ravni nam je Janez namignil, naj si ogledamo umetnine pri enem od vikendov mimo katerega smo šli.
Res lepo urejena okolica vikenda nas je ustavila za kar nekaj minut in občudovali smo ideje in okusno urejenost okolice, predvsem pa izjemen smisel za naravo in uporabo vej, korenin in naravnih materijalov v zelo osnovni in surovi obliki, brez žaganja in obdelovanja. Meni zelo všeč. Lastnik je bil doma in nam je z veseljem pokazal svoj vrt in svoje delo.
Portal v Četeni Ravni z letnico 1900
Dr. Gregor Krek
Pri cerkvici se tokrat nismo ustavljali, sredi vasi smo le počakali vse pohodnike, ki so se še zadržali pri umetniku pri vikendu in nato nadaljevali pohod skozi vas proti Poklajnovemu in Mlaki.
Na
MLaki pa so nas pri Jejlarju že čakali gostoljubni domači in krompir s
soljo, pečen kostanj in čaj je vsem teknil. Tu smo bili na domačiji,
kjer je bilo posnetih kar precej delov filma Cvetje v jeseni, saj je
hiša, ki je res čudovit primerek nekdanje bogate kmečke hiše bila Metin dom. Torej v filmu Presečnikova domačija.
Tudi muziko smo imeli
Hiša iz filma Cvetje v Jeseni
Meta in Janez sta ravno takrat šla mimo. Baje sta se odpravljala na Goro..
Tudi tu pri Jejlarjevih smo se kar nekaj časa pomudili. Čakal nas je še zadnji del poti, ko smo se ustavili še pri cerkvici svetega Valentina. Tu smo stopili v cerkev in si lahko ogledali lepo obnovljeno notranjost.
Otroške jesenske radosti.....koliko otrok je na sliki!??
Čisto zadnji del poti pa smo opravili po gozdni poti, ki se ni skoraj nič več spuščala in po petih urah pohoda (dobrih treh urah "premikanja") smo prišli nazaj na izhodišče pri gostišču Grapa.
Tu smo počakali še kosilo - pečenico, odlično kislo zeleje in žgance; ortoci pa seveda pohančka in ocvrt krompirček, kar so pripravili v gostišču Stari vrh in nam je postregel šef Grega Štefe.
Tako smo zaključili pohodno sezono Od cvetja do jeseni 2021. Janez je med udeleženci razdelil še simbolične nagrade, ki so jih prispevali Gostilna Blegoš, Družinski park Stari vrh, STC stari vrh in že prej tudi Koča Stari vrh.
Četudi so nam letošnjo pohodno sezono krojili ukrepi povezani z covid-19 nekaj pa tudi vreme, smo uspeli izpeljati nekaj lepih pohodov, ki jih nebi bilo brez vas, pohodnikov in veseli smo, da se vedno znova vračate in da se nam pridružujejo tudi novi.
Na tem mestu bi se želela zahvaliti vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izpeljavi pohodov, pri pogostitvi pohodnikov, prispevali darila (nagrade) in kakor koli pomagali in sodelovali na naših poteh.
Pripravljen je že razpored pohodov za naslednje leto in upamo, da bo pohodna sezona 2022 tako ali pa še lepša kot je bila letošnja. V koledarju si pa že kar označimo datume v naslednjem letu😉.
Med tem pa vse vabimo, da nas obiščete tudi v naslednjih, zimskih mesecih, saj je zima pod Starim vrhom res lepa in skorajda vse poti, ki smo jih prehodili v organiziranih pohodih so prehodne vse leto, tudi kadar je zima bela in snežena.
Srečno na vaših poteh. Se spet vidimo!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar