Slemenova špica

Počitnice v Kranjski Gori.

Dopust, ki sem se ga veselila pol leta. Več o dopustu v drugem zapisu.

Za danes pa pohod na Slemenovo špico z Ido. Danes je četrti dan dopusta in slabo vreme se je končno utrudilo greniti lepe dopustniške dneve. Zato sva z Ido sklenili, da bo dan, ki bo opran, svež in bo zaradi dežja, ki je bil v prejšnjih dneh, ponudil čudovite razglede, kot nalašč za kratek pohod na Slemenovo špico.

Ker je na Vršiču ponavadi precejšnja gneča sva se iz Kr. Gore odpeljali že nekaj minut pred sedmo uro in sva bili na vrhu (skoraj) prvi. Parkirali sva avto in se odpravili proti najinemu vrhu.

Jutranji pogled proti najinemu cilju ni bil nič prijazen,

a napovedovali so sončen dan

Vstop na stezo

Stenbergov klinček

Ajdovska deklica naju je opazovala doberšen del poti

Prisojnik pa je bil v megli

Vednozeleni kamnokreč je bil ponekod že popolnoma rdeč ponekod pa je še kazal zelene popke

Najprej se pot počasi vzpenja med ruševjem in po tridesetih minutah sva prišli na sedlo, kjer je rdeči kažipot kazal smer proti Slemenovi špici in drugo proti Mojstrovki. Po tej poti se bova vračali.

Steza pelje pod steno Mojstrovke

Dlakavi sleč (rododendron)

Midve pa sva šli na drugo-spodnjo stezo

Tam, desno od snežene zaplate je vstop v Hanzovo plezalno smer na Malo Mojstrovko

Z Ido sva zavili v desno in hodili najprej po ravnini, nato pa se steza spusto za skoraj sto višinskih metrov. Hodili sva po robu iz katerega je bil vseskozi lep razgled na dolino. Na drugo stran pa na melišča pod Mojstrovko in del stene. Večina stene je bila prekrita z meglo. Zadnji, strmi del proti vrhu Slemenove špice je travnat in steza je bila ilovnata in zaradi mokrote, ki je visela v zraku dokaj gladka.

Na vrhu je vpisna skrinjica in baje prelepi razgledi na vse Mojstrovke (malo, veliko, zadnjo)mogočni Jalovec,....Ponce in na vse ostale gore, ki so nama tokrat kazale le spodnji del.

Slika ni pokvarjena, tak je pač bil razgled

Ne slika ni pokvarjena.

Slikala sem Jalovec in ja je nekje tam za to meglo

Dom v Tamarju

Malo pod vrhom sva sedli na skalo in na hitro pomalicali. Na mestu iz katerega so narejene vse prelelpe slike jesenskih macesnov in Jalovca.Opazovali sva ovce, ki so se pasle v bližini in naju radovedno opazovale.

Bacek Jon

Pot sva nadaljevali, najprej malo nazaj do "križišča" kjer sva zavili v desno in naprej pod steno Mojstrovke in po melišču nazaj na sedlo. V melišču je raslo veliko planinskih cvetlic, zato sva napredovali precej počasi.. Na sedlu sva zaključili krog in se nazaj na izhodišče na Vršiču odpravili po stezi po kateri sva se prej vzpenjali...

julijski mak

glavičasti repuš

hmm...ne vem točno

julijski mak

Tu so naju že čakali Igor, Andraž in Andreja, ki so na sedlo prikolesarili iz Kranjske Gore. Andraž in Igor sta se spustila na Bovško stran in se nazaj v Kr. Goro vrnila preko Predela, Andreja pa se je v dolino vrnila z nama.