nedelja, 3. november 2019

Pohod po Valentinovi poti s TD Stari vrh

  Še zadnji pohod v letu 2019 je za nami. Ker se ga sama nisem udeležila, ga je opisala in prispevala slike sestra Ida. 




Če je vseh prejšnjih sedem pohodov potekalo v lepem in suhem vremenu, pa je vsaj na zadnjem malce zagodlo vreme. Čeprav sodeč po obrazih in po pogovorih na koncu, ko sem se pohodnikom pridružila, nihče ni bil razočaran in so kljub rahlemu dežju in kasneje celo sneženju preživeli še en lep dan na poteh pod Straim vrhom. 





Sledi Idin opis: 


Mesec oktober se je končal. Prav tako se je skupaj z njim zaključila še ena sezona pohodov imenovanih  “Od cvetja do jeseni”, ki jih organizira TD Stari vrh in na katerih nas vsako leto znova po znanih in manj znanih poteh vodi Janez Šturm.




Vreme, ki nam je bilo letošnje leto naklonjeno (vsi pohodi so bili speljani v lepem, sončnem vremenu)  in nam je Poljansko in Selško dolino kazalo še v lepših podobah, kot sicer, tokrat ni bilo na naši strani.

Dobra družba in dejstvo, da je to zadnji pohod letos (tu se namreč razdelijo nagrade vsem pohodnikom, ki se udeležijo treh glavnih pohodov) so nas kljub res slabemu vremenu spodbudili, da se na pohod le odpravimo.  Valentinovega pohoda se je tako letos udeležilo 36 pohodnikov.
 Zbrali smo se na spodnji postaji šest - sedežnice Stari vrh. Sledil je vpis, skupinska slika in odhod po že dobro znani poti.  Po smučišču oz. sankaški progi in  mimo hidroakumulacijskega jezera do Zaprevala. Tu smo pri Hribušk zavili v gozd in prišli do Družinskega parka na Grebljici.




Najprej nas je spremljal dež....



....nato sneg






 Nadaljevali smo pot po razgledni makadamski cesti mimo nove  razgledne točke od koder je (običajno) razgled na lepo Selško dolino, a ga danes žal ni bilo.

Na razgledni točki, kjer danes ni bilo razgleda stoji tale lepo oblikovan znak, ki ga je naredil Rudi Kokalj (v znaku) ob njem pa naš vodja in glavni na pohodih Janez Šturm




  Povzpeli smo se do gostišča na Starem vrhu, kjer smo imeli prvi daljši postanek. Na poti nas je najprej spremljal dež, ki se je s pridobljenimi višinskimi metri spreminjal v snežinke. Pot od Zaprevala naprej, pa je bila okrašena s prvim letošnjim snegom. V gostišču smo se pogreli ob krušni peči,  popili  čaj in se podprli s svežo pečeno  ocvirkovico.




Po postanku na najvišji točki našega pohoda,  smo pot nadeljevali proti Četeni Ravni, kjer nas je že čakal Marko Dolenc, da nam je predstavil cerkev svetega Brikcija. V Četeni Ravni pa nam je predstavil še kratko življenje  doktorja Gregorja Kreka, ter nas povabil na turizem, ki je tu živ celo leto.


Cerkev sv. Brikcija v Četeni Ravni




Marko Dolenc nam je povedal najprej nekaj besed o cerkvi in nato še o znanem krajanu dr. Gregorju Kreku


Od tu nas je pot vodila po poljski poti, proti Mlaki. Kot vsako leto  nas je pred hišo tudi letos pričakal Jejlarjev Tone skupaj z družino in s polno mizo  dobrot ter  harmoniko.



Pri Jejlarju pa skoraj prava veselica


Tone in domači so se zopet potrudili



Jejlarjeva domača hiša v kateri so snemalio film Cvetje v jeseni


Po asfaltni cesti cesti smo  od Jejlarja prišli do Jarčjega Brda ter se ustavili pri cerkvi  sv. Valentina. Rudi Kokelj nam je povedal neka  besed o zgodovini cerkve. Po ogledu cerkve nas je čakal še zadnji del našega pohoda.


V cerkvi sv. Valentina na Jarčjem Brdu


 Lepa gozdna pot, ki vodi iz Jarčjega Brda  nazaj do smučišča,  je bila tokrat malo blatna vendar zato nič manj lepa saj smo vedeli, da je to zadnji del poti.

Na koncu pohoda nas je čakala še malica- klobasa in zelje. Pohodna sezona se je tako zaključila ob klepetu in dobri družbi.






Hvala Ida.

  Še ena lepa sezona je za nami. Zahvalila bi se rada prav vsem, ki so nam omogočili ta lepa druženja. Vsem, ki so nas na poteh prijazno postregli, ki so pogosto tudi brez prejšnje najave stopili iz hiš, če ne drugače pa z šilcem domačega. Prehodili smo lepe poti in za marsikatero niti mi, ki smo tu doma nebi vedeli če nam jih Janez nebi pokazal. 
Zato se zahvaljujem tudi Janezu Šturmu, ki že leta skrbi za urejene poti in odkriva nove, ki jih v teh krajih ne zmanjka.  
Predvsem pa se zahvaljujem vsem pohodnikom, ki ste bili z nami skozi vse pohode ali pa ste se nam pridružili šele kasneje. Brez vas nebi bilo tako lepo. 
Za leto 2020 je že pripravljen nov spored in nove poti. Zato vabim vse, ki še oklevate, da se nam pridružite in z nami delite nekaj lepih dni v letu 2020. 

Naj vas prepriča zbirka pohodov v letu 2020 in že sedaj si lahko označite dneve na koledarju. 



Se vidimo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar