Razpisana runda na klubskem forumu ni bila deležna pretiranega zanimanja. Sicer tudi nisem pričakovala, saj je le božični dan in so vsi raje doma z družinami.
Ravno zato smo se na Pokljuko odpravili že dokaj zgodaj, ko je sonce šele počasi lezlo izza Ljubljanske megle.
Na progah smo bili med prvimi in ni lepšega kot narediti prve sledi v sveže poratrakiranem snegu. Čeprav je bila ena od mojih sledi tudi malce drugačne oblike, saj sem že takoj na začetku (na ravnini) letela po tleh. In kot se je kasneje izkazalo nisem bila edina.
Gneče res ni
Darja, jaz in Igor
Igor in Iza sta se seveda takoj zakadila v klance, Darja, novopečeni tekač Aleš in jaz pa smo najprej naredili nekaj krogov na ravnini na stadionu.
Kasneje smo se porazgubili po progi, se dohajali, prehitevali in bolj ali manj uživali.
Aleš - tam deleč nek
Ko sva sedeli na terasi so se začeli nabirati tekači
Po slabih dveh urah sva z Darjo sklenili da imava dovolj in sva šli na sončno teraso na čaj. Kmalu so eden za drugim prišli tudi Iza, Igor in Aleš.
V hotelu smo ob pijači naredili še analizo. K smo se okoli 12 ure odpeljali izpred hotela so bile proge že polno zasedene. Parkirišče, ki je bilo zjutraj še prazno je bilo sedaj že dodobra zaparkirano.
Rana ura, zlata ura. Kljub nerganju in slabi volji nekaterih se je izkazala za pravilno odločitev. In vsi smo bili do kosila že doma.
Ni komentarjev:
Objavite komentar