24. december. Božični večer in danes goduje sv. Hermina. Zato sem se odločila, da ga bom praznovala po svoje.
Vse najboljše meni
Malo čez osmo sem z nahrbtnikom in palicami že maširala proti Lubniku. Da bi prej kaj preverjala vremensko napoved mi ni niti na kraj pameti padlo. Še dobro, da je nisem, bi morda celo ostala doma, saj je bilo napovedano, da so možne plohe. Okrog pol devete ure, ko sem že pošteno grizla strmino so padle prve kaplje. Dežnika nimam. Kaj sedaj. Za vsak slučaj pregledam moj nahrbtnik in sem v njem - poleg še sto neuporabnih stvari - našla tudi pelerino. Uredu, gremo naprej.
Nekaj se cmari na nebu, samo - jest mam pelerino
Neč se ne vid
Dež in veter
Veter, ki je na Gabrovem prav nemarno bril čez travnik, me je kar pošteno premrazil in zato sem se malo više odločila iti po stezi, ki pripelje na grebensko stezo. Tistih nekaj kapelj pa je bilo le za paniko in nič več. Čeprav je bilo nebo vseskozi grozeče temno.
Dežja ni bilo več, vetra pa tule tudi ne
Zanimivo
Križna gora
V koči ni bilo pretirane gneče. Najbrž so se ljudje pripravljali na praznovanje Božiča. Pred kočo srečam Majo s katero malo poklepetava. V koči pa pozdravim Tatjano. Z žajbljem in čajem preženem mraz iz kosti. Seveda brez Tatjanine dobre ocvirkovice tudi ne grem naprej.
Blegoš, Stari vrh in tam spodaj Javorje
V Podlubnik in Loko se že bolje vidi
Nisem se dolgo zadržala, čeprav je bilo v koči precej prijetneje, kot zunaj na vetru. Nadaljujem pot proti Javorjam. Pri spustu srečam še kolesarske prijatelje. Najprej Matija in nato še Andreja in Dragico, s katerima smo poklepetali in upam, da ne bom kriva za kakšen prehlad, saj sta se med klepetom verjetno dodobra ohladila.
Pri klopici se nisem ustavljala,
ker mi je šla Ida nasproti in sem že zamujala
Pogled nazaj na Lubnik
Men se pa še kar smeji,
slike ne povejo niti pol tega kar se mi na poti dogaja, od krokarjev, oglašanja vseh vrst ptic, trkanja detla, zanimivih škripajočih glasov v vejah, ki jih je danes delal veter........
Idi sem sporočila, da sem že na poti in zato sem morala kar stopiti, da me ni predolgo čakala. Z Dingotom sta mi prišla nasproti. Skupaj smo nato šli še zadnji del poti do Javor.
Ida in Dingo, ki je pritekel k meni, ko sem ga poklicala kot veter
In njegova palica
Sedaj je pa jasno tam nazaj od kjer sem prišla.....
Trobentice....
......celo grintavec, doma v Javorjah okoli hiše cvetovi regrata....
Doma je mami imela pripravljeno kosilo. Po kosilu sem šla k atiju v delavnico, kjer dela košare in koše in mu krajšala čas. Zunaj se je medtem naredio zelo toplo in jasno popoldne in o kakšnih oblakih ni bilo več sledu.
Ati dokončuje košek
Z Ido sva kasneje še dokončali jaslice, na katerih so manjkale le še bučke na smrekici in ovčke, pastirčki in sv. družina. Kasneje smo še pokadili okoli hiše in pomolili.
Zelo lep dan, čeprav sem malce teže hodila, saj se še vedno pozna prehlad.
In morda bi bilo laže če bi za vsak slučaj doma spraznila nahrbtnik in nebi sabo imela.. noža, vžigalnika, 4 frutabel, lučko, veliko prvo pomoč, treh kap, dva para rokavic, beležke, dva svinčnika......uglavnem opreme za tri dni kampiranja....
Zvečer me je prišel iskat Igor, ki mu je bilo po celem dnevu, ko je bil sam verjetno že malo dolgčas (samo tega ne prizna ;-) )
Ni komentarjev:
Objavite komentar