Po uspešno izvedeni prireditvi Dan oglarjev je prav da se vse člane, ki so/smo pomagali pri pripravi in vse leto sodelujemo in se trudimo, da v društvu vse poteka tako kot mora, tudi nagradi. Tako kot že nekaj let je druga septemberska sobota rezervirana za izlet.
Letošnji izlet je bil načrtovan za Avstrijsko koroško in zanimanje je bilo veliko. Tako, da se nas je prijavilo več kot za en avtobus - skoraj šestdeset.Z avtobusom in kombijem smo se tako ob 6 uri odpravili na pot.
Prvi postanek smo imeli še v Sloveniji, kjer je bil čas za zajtrk in kavo. Nadaljevali smo preko karavanškega predora in naprej proti zahodnemu delu Koroške, do mesta Gmund. Malo srednjeveško mesto je sicer lepo tudi za druge oglede, a naš cilj je bil muzej avtomobilov Porsche.
V to mesto je Ferdinand Porsche pred koncem druge svetovne vojne preselil del svoje proizvodnje avtomobilov. Tu so bili narejeni prvi modeli Porscheja 356 in še nekateri in v spomin je tu muzej avtomobilov Porsche. Zelo zanimivo. Ste vedeli, da je prvi Porschejev avto bil na električni pogon?
Še ta zanimivost: mesto Gmund se v slovenščini imenuje Sovodenj.
Izlet smo nadaljevali naprej proti severu in kmalu zavili proti gorovju Nockberge.
Najvišji vrhovi tega gorovja segajo do višine 2440 in kot zanimivost so vsi poraščeni s travo in nekako ovalno oblikovani. Leta 1980 so tu želeli zgraditi ogromen zimsko športni center s hoteli, smučišči, žičnicami in kar 18 gorskimi železnicami, a so se domačini, ki so odvisni od gozda in narave uprli. Zahtevali so zaščito območja in leta 1987 je bil zaščiten kot Narodni park, od leta 2004 pa je gorovje pod Unescovo zaščito kot biosferni rezervat. Ponovno so naselili svizca. V tem parku uspešno sodelujejo kmetje, lovci in uprava parka.
Preko gorovja je speljana 33,5 km dolga panoramska cesta, po kateri smo se zapeljali tudi mi. Z avtobusom smo se dvignili 2045m visoko. Ovinki, na cesti jih je 52, so označeni s številkami in še z enim napisom, ki je meni, ki popolnoma nič ne obvladam nemščine bil zanimiv, a sem šele doma ugotovila, da ima vsak ovinek ime po roži. Na najviški točki ceste smo se ustavili na kratki pavzi. Ves čas so nas prehitevali preštevilni motorji večinoma Harley Davidsoni in šele kasneje sem prebrala, da je v Beljaku potekal evropski moto zbor "Harlejev"
Nadaljevali smo naprej in zanimivo je kako smo se spet spustili v gozdove, ki so tu sestavljeni iz smreke višje macesna, nižje - še vedno pa krepko nad 1500m pa je ogromno belega ali švicarskega bora imenovanega cemprin ali limba. (spomnjam se, da smo v šoli kar nekajkrat izdelovali pohištvo iz lesa imenovanjega limba)
Naš naslednji postanek je bil v nekakšnem zdravilnem parku, kjer naj bi se človek povezal z naravo in naravnimi bitji, lesnimi vilami, vodnimi bitji in gozdnimi škrati. Sem iskala škrate pa sem dobila samo jurčka...
Zelo zanimiv postanek. Predvsem pa mali razstavni prostor v stari hiši - prikazt uporabe lesa . smreke, macesna in cemprina v stari hiši.
Sledilo je nadaljevanje poti v dolino in ker smo imeli še dovolj časa smo se povzpeli še do prelaza Turacher Hohe. Ob jezeru, ki leži na nadmorski višini 1763 metrov leži mala vasica, ki ima samo okoli 100 prebivalcev a več kot 400 počitniških bivališč (skoraj 2000 ležišč).
Vas leži na meji med Koroško in Štajersko. Preko jezera je pozimi, ko le ta zaledeni, urejen jezerni taksi, ki smučarje prepelje iz enega na drugi breg. Nad vasjo so urejena smučišča in s sedežnico so se tudi nekateri naši člani dvignili nad dolino na skoraj 2200 metrov nad morjem.
Po skupinskem slikanju smo se odpravili proti domu. Ker smo se prej do Turacherja dvignili precej strmo, je bila vrnitev v dolini kar adrenalinska in 23% naklon ceste se je precej bolj občuten, kakor prej, ko smo se po tej cesti vzpenjali.
Povratek v Slovenijo je potekal brez posebnosti. V Žirovnici smo se ustavili še na odličnem poznem kosilu v Lovskem domu in se nato odpravili domov.
Res lep izlet. Videli smo veliko novega in meni je bilo povsod zanivo. Hvala šoferjema Matiju in Gašperju. Še posebej pa Frenku za odlično organiziran izlet in vodenje.


.jpg)
Ni komentarjev:
Objavite komentar