Javorje - Brezje

 S sestro sva se že nekaj časa dogovarjali za romanje na brezje. Peš iz Javor. Vedno je bilo kaj, kar nama je preprečilo pot. Obe imava službi, sestra dela tudi vikende in načrti so se vedno splavali po vodi. Teta Anica bo šla z nama, seveda. V četrtek me teta kliče, če sva se slučajno kaj menili za to soboto. Ne, ker Veronika dela. Anica je vseeno predlagala, da greva sami. Okoliščine so takšne, da je sedaj res pravi čas, da greva. Seveda. S sestro bomo šle takoj, ko bo imela čas. 

 

Anica je sporočila še nekaterim v sorodstvu. Odzval se je stric Francl. Z velikim veseljem se nama je pridružil. Tako smo se v soboto zjutraj odpravili peš iz Javor Anica, Franc in jaz. 

Zjutraj, ko nas je Igor peipeljal v Javorje nas je doma čakal ati s kofetom in mami z ocvirkovico za fruštek. Nekaj minut čez sedmo pa smo se odpravili na pot. 

 

Dom, pogled nazaj.

Skozi Javorje smo se povzpeli do Polešice

 

Javorje pod nami

 

Krekova knjižnica na Polešici, ki jo urejajo otroci PŠ Javorje

 

Lepo

 

Nad Četeno Ravnjo

 

Preko Prevala na selško stran

 

Zapreval, zadaj pa del poti, ki nas čaka

 

lepše poti

 

Ob poti od Javor do Brezji je stric Franc na svojih prejšnjih romanjih naštel 37 cerkva, kapelic, križev in znamenj

 

Stari vrh, pogled nazaj

 

 

 

Da nebi zašli

 

 

Šentjakobov grint

 

 

Eden od mnogih kužkov na poti, običajno vsi zaprti ali za ograjo, ta nam je pa prišel nasproti

 

Selca.  V selcih pa pavza za trgovino in pekarno, Anica hvala za zajtrk - kos pice..

 

Čez Selško Soro

 

Ob poti smo videli lepe in urejene vrtove, tule je pravi ribnik...

 

Klanec

 

in še klanec

 

Na vrhu vseh klancev, pravi Frenk. 

Znamenje s štirimi podobami: sv. Jedert, sv. Mohor, sv Miklavž in sv. Peter (močno upam, da sem prav naštela, a res nisem sigurna in prosim, da me popravite!!!) 

 

(Da nav kdo reku, da mene ni blo zravn)

 

 

 

Proti Jamniku

 

Anica, zadaj pa cerkev na Jamniku

 

Voda u Smečk

 

Šli smo mimo kačaste smreke, ene od osmih v sloveniji 

  

 

Lepo

Tu smo prvič zagledali naš cilj Brezje. 

Daleč je še bila cerekev, vidi se viadukt Peračica. Zadaj Dobrča, za Dobrčo (desno) Veliki vrh (Košuta) levo Begunjščica

 

Skozi lep bukov gozd smo se spustili do Krope.

 

Prehiteli so nas kolesarji, ki so se spuščali skozi gozd

 

Po teh potkah imajo otroci, (najbrž kak vrtec) lepo urejene table, med koreninami dreves pa se skrivajo palčki

 

Do stare cerkve v Kropi. Naredili smo malo ovinka in se spustili v Kropo.

 

Rake, ki so jih nekdaj uporabljali so suhe

 

Mimo velikih skal, ki so "sestavljene" iz prodnikov. Ostanki naplavin reke Save... 

Srček

 

Čez Savo

 

Najgrši del poti

 

Še en mali klanček in že zagledamo cerkev

Res lep dan, lepa pot in čudovito vreme, ne prevroče in brez vetra. Vso pot smo se pogovarjali, Francl je povedal toliko podatkov in zanimivosti, da je nemogoče, da bi si jih jaz vse zapomnila. Upam, da se mi je vseeno kaj skrilo kam v kak del možgan in se bom morda kdaj spomnila. Lepo je bilo. Po 29 kilometrih smo prijetno urtrujeni skupaj s Frenkom (Aničinim možem), ki nas je prišel iskat z avtom, spili še kavo in se odpeljali proti domu.

 Za naslednjič pa z željo, v upanju in z molitvijo, da se spet zbere celotna običajna pohodna ekipa.