Pisani Ratitovec

"Ida, a greva na Blegoš?"

Sem oni dan vprašala sestro. Ker imava zaradi novega korona virusa obe čas, sva se takoj strinjali.

"Ja, samo reci kdaj."

"Greva v ponedeljek, ko po hribih ni takšnega navala"

"Prav."

Ko sva že vse splanirali in sem jaz poklicala tudi teto Anico in Frenka, če gresta z nama, sem se pa spomnila, da je cesta, ki gre iz Javor proti Belgošu zaprta. Obvozi so že takoj iz doline ali pa po makadamskih, nič kaj lepih cestah. Ker smo se takoj dogovorili, da bo vozil Frenk (tako kot vedno) sem vedela, da so tisti makadami preslabi za njegov "nobel" avto. Zato smo se zvečert po telefonu dogovorili da gremo raje na Ratitovec. Sicer sem mao pogrešala Dingovo družbo, a bo pa drugič.

Zjutraj nekaj pred osmo sem počakala Frenka in Anico, malo naprej v dolini smo pobrali še Ido in se odpeljali na Prtovč. Obetal se je lep dan.

(pozno) Jutro na Prtovču

Tokrat smo se pričeli vzpenjati po desni strani, kjer sem sama hodila le še enkrat, pa še takrat je bilo v popolni temi. Z Igorjem vedno greva na levo (na Povden) gor in tu (Na Razor) dol.

Gremo desno

Strmo

Lepa je pomlad zelena...

Ven iz gozda, gamsov pa ni

Pot se prvih nekaj sto metrov strmo dviga med grmovjem, razgledov zato še ni. Srce sem pa tudi imela že po nekaj minutah v konicah las. A se je počasi umiril in v enakomernem tempu, ki ga je narekoval Frenk smo prišli do prve (lulu) "postaje" Naprej se pot malo položi in postane lepša, svetlejša, saj smo prišli nad smreke in v lep sveže zelen bukov gozd in kmalu med nizko grmičevje, kjer smo že lahko gledali v melišča na naši desni in iskali gamse, ki se tam pogosto pasejo. Danes ni bilo nobenega.

Navadni slečnik

Spomladanjski svišč - zaspančki jim rečemo mi doma, ker se zvečer zaprejo

Še slečnik, Anica je pokazala kako se "slečejo", ko odcvetijo. Cel cvetek se sname iz čaše

Na Razorju, kejr se začne pašno področje smo počili. Že prej smo ob stezi zagledali prve encijane in slečnik ter dva "grmička" avriklja. Tu na Razorju pa že prave zaplate spomladanjskega svišča - zaspančkov. Pot smo nadaljevali naprej po desni, po pobočju Kosmatega vrha, proti planini Pečana. Hodili smo zelo počasi, saj je bilo ob poti ves čas polno encijanov, svišča, alpskih zvončkov, zapoznelih belih nunk, grmičkov resja........ Preveč lepo, da bi šli prehitro mimo.

Proti Vratcom

Prijateljčki

Alpslki zvonček

Mimo resja

In naprej skozi redek bukov gozd

Na planini Pečana

Triglav

Vhod v rudnik, kjer so kopali bobovec
(železovo rudo)

Nunka

Na sedlu Vratca smo šli naprej proti planini Pečana in nekaj časa hodili po redkem bukovem gozdu, kjer so bile zanimive, od vetra in snega skrivenčene bukve. Ko smo prišli ven iz redkega gozda na planino, smo zavili v levo po malce strmejšem pobočju. Tu smo videli tudi nekaj ostankov bunkerjev - Rupnikove linije, ki je potekala tu čez. Šli smo mimo globokih vrtač in jam in v eni od njih videli vhod v rudnik železa, kejr so rudo kopali od leta 1820 do 1860.

Malo pred kočo

Ida slika

    Ida je slika

Avrikelj

Visoki jeglič

Hja....malca (danes morsko)

Clusijev svišč - avrikelj

Spomladanjski svišč

Pogačice so se šele pričele razcvetati

  Ušivec (rožnati)

Šli smo naprej do koče, ki pa je bila danes zaptra, kar smo pričakovali. Poiskali smo najbolj zaveterno mizo in pomalicali oz. kosili. Še prej pa smo Anica, Ida in jaz krožile po pobočju pod kočo in iskale, gledale in slikale (jaz predvsem) vso množico cvetja, ki je res nisem pričakovala.

Nazaj v dolino

Ida: Kar pejte morem sestrične pozdravit

Alpska mastnica

("žužkolovka" na liste lovi žuželke in jih nato razgradi)

Prvi in danes edini šopek alpske velese

Alpska barčija

Visoko v skalah

Pogled nazaj na vrhove

Na Povdnu

Kar en kozliček

Naša odprava

Tu smo hodili po vodi

Le kaj bi to bilo

No, sem že izvedela:

Navadna gnezdovnica

Družina: kukavičevke (Orchidaceae)

Red: beluševci (Asparagales)

Na vrhu je kar dobro pihalo in zato smo se hitro, potem ko smo pomalicali, odpravili nazaj v dolini. Tokrat po drugi strani. Mimo treh izgubljenih kozic in naprej čez južno strmo pobočje na Povden. Do Prtovča je strma ne preveč prijazna pot. 

Če so težave s koleni in s palcem, ki me je danes prav nesramno bolel vso pot (bradavice) potem je prihod na izhodišče res dobrodošlo.

Prelep dan, z mnogo cvetja in v dobri družbi. Dogovor je tudi že za naprej in sicer Nanos. (Ko in če pozdravim palec)