Že dolgo sem imela željo na Blegošu dočakati sončni vzhod. A za to moraš biti manj zaspane "sorte" kot sem jaz. Zelo težko zjutraj vstajam. Saj ne, da bi ležala do devete ali desete ure. Nikoli, le da bi vstala ob treh ....to pa malo težje.
Prvi dopustniški dan pa sem se odločila, da je končno čas za še eno kljukico na moji "bucket listi".
S sestro Ido sva se dogovorili, da bom ob pol štirih v Javorjah in da greva takoj naprej na Blegoš. A sem že popoldne izračunala, da se mi bolj splača iti zvečer v Javorje, gor prespati in zjutraj z eno uro več spanja štartati. Dogovorjeno.
Na črnem kalu sva bili malo pred četrto uro in ko sva stopili iz avta je bilo črno kot v rogu in vse popolnoma tiho. Prižgali sva lučke in jo mahnili po grebenu. Ker pot obe zelo dobro poznava, tema ni bila ovira. Sem pa nekaj krat pomislila, če skučajno tod okoli tudi kaj strašijo medvedi in volkovi. A naju bi težko zamenjali za ovce. Niti nisva tako majhni še manj pa sva bili tiho...Stopila sem naprej Ida za mano. Ida ima nekaj več pešaške kondicije in bi sama verjetno šla hitreje. Kmalu sva za sabo zagledali še eno lučko, ki se nama je približevala in prehitel naju je Matic. Nekaj besed in že ga ni bilo več.
Malo preden sva prišli do bunkarja, to je nekako na dve tretinji poti, se je nebo že začeklo svetlikati in na vzhodu se je tik nad obzorjem že vlekla rožnato oranžna zarja. Pri bunkerju je Ida spravila lučko, jaz pa najprej tudi, a sem se že pri naslednjem koraku spotaknila ob korenino zato sem jo prižgala nazaj. Ko sva prišli na položnejši del poti, ki kmaku pripelje ven iz gozda pa sem lučko tudi jaz ugasnila.
Nebo na vzhodu je žarelo in vse je kazalo da bo zelo lep vzhod.
Na vrhu sva sept srečali Matica, ki je tudi čakal vzhod. Posedli sva v travo in .......
Ostalo naj povedo slike:
Malo se že svita
Pri tleh še vedno tema (slika s flešem)
Javorje in vse do Ljubljane in še naprej
Nad Triglavom se je naredila lepa zarja
Sonce je vzšlo točno med Grintavcem in Ojstrico
Nisem mogla, da nebi naredila vseh teh slik
(pa vseh sploh nisem tu polkazala)
Blegaševa senca na t´minskih hribih
Porezen
Triglav
Do koče nisva šli
Planinski slanozor
Odcvetela alpska velesa
Repuš (Sieberjev?)
Arnika
Zelo zdravilna bela detelja
Bili so encijani (svišč)
Javorje
Malo Poljansjke doline in še daleč naprej
Paslo se je vsaj petdeset krav in morale sva iti po sredi med njimi. Lepo previdno in počasi saj jih nisva hotele plašiti
Pogled na Koprivnik, Mladi in Stari vrh
Blegoš
Na vrhu sva kljub temu, da je pošteno pihal veter, ki sicer ni bil pretirano hladen, obsedeli skoraj dve uri.
To je bil zame eden lepših pohodov na Blegoš, a tako kot sem že rekla vedno je lepo če človek zna gledati okoli sebe. In danes je bilo kaj videti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar