Kot bela nevesta spomladi zasiješ,
ko češnje pobelijo tvoje bregove,
v zlato in škrlat se jeseni pokriješ,
ko sonce nad meglo ožarja domove.
Prelepa pozimi si v snežni opravi,
kot pravljični grad se v kristalih bleščiš.
Poleti vsa v cvetju in zreli si travi,
po senu in zemlji prijetno dišiš.
Prejluba vasica moja si, mila
nikjer zatajila ne bom te nikdar.
Tu sem najlepša leta prebila,
tu jaz največji dobila sem dar.
Poštenja in dela učil me je oče
nikoli pozabit tega nikar,
Da čisto srce, in delavne roke
Bogastvo so pravo - in ne denar.
Četudi življenje me proč je speljalo,
rada se v Javorje vračam nazaj,
vračam v mojo vasico se malo,
Javorje moje, moj rojstni kraj.
Ti imaš toliko neverjetnih darov, smisel za lepo besedo,za ljudi,široko in dobro srce,vedno pripravljena pomagati in konec koncev si še neverjetno vztrajna in trmasta kolesarka.
OdgovoriIzbrišiJoj, Mojca. Tele tvoje besede je pa zelo lepo brat. Čeprav imam tud sine, zoprne, "pustitemeprmir" urice.... Hvala, tudi tebe res rada berem in občudujem tvoje lepe slike in tvoje šiviljske umetnije... Lej, tu pa jaz pogorim, nimam pojma o šivanju... Vsak ima nekaj, le vprašanje je če zna spravit na dan
OdgovoriIzbriši