Prav na hitro je padla ta odločitev. V ponedeljek imam dopust. Anici sem takoj sporočila, da sem doma in bo lepo vreme. Njen odgovor na moj sms pa je bil: Kam greva? Ja seveda. Tak dan ni za izpustit. Po parih klicih, češe kdo še gre in kdo ne, smo se Frenk (Francl) Anica in jaz dogovorili, da pa gremo kar na Brezje.
Obetalo sončen dan z rahlo oblačnostjo. Ja seveda!.
Ob 7.00 kot običajno nas je Frenk pripeljal v Javorje, kjer j bila megla tako gosta, da bi jo lahko rezal. Že med potjo je imel prižgane brisalce, a vreme je najbolj skrbelo našega šoferja Frenka, mi trije smo bili z vremenom zadovoljni. V javorjeh smo (sem) popili atovo kavo, in se malo čez sedmo odpravili na pot. Kar skozi Murave po cesti, saj je bila trava čisto mokra in smo pot čez Polešico pustili za drugič.
Vse do Golice nas je rahlo močil pršič iz megle. Ravno toliko, da mi je kapljalo iz las. A dobre volje nam to ni vzelo. Nič nas ni zeblo. Hoditi je bilo kljub temu lepo. Le razgledi so bili...no, ni jih bilo.
Več o poti pa naj povedo fotografije:
Nič se ni videlo
Prav gremo
Hvaležna sem da lahko - že tretjič v enem letu, hodim na take poti. Vesela sem, da imam družbo in upam, da se prav kmalu spet podamo na to romanje. Morda z malo daljšim načrtovanjem in bo z nami šel še kdo.
Lepo je bilo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar