Sončni vzhod na Ratitovcu

 Že tradicionalen pohod s Špelo na Ratitovec. Malo sva nore, a to obe že dolgo veva. Vstale sva že ob 2h in malo pred tretjo me je pobrala v popolnoma mirnem in "opustošenem" Podlubniku. Morda je res na mestu vprašanje: Zakaj hodiva na vzhod takrat ko je dan najdaljši.....nisva pomislili na to, a tako sva se odločili in tako je. 

 

Že med vožnjo na Prtovč sva se dvakrat ustavili in opazovali košute na cesti. Fotografitari jih ni imelo smisla, saj je bila trda tema in osvetili sva jih samo z avtomobilskimi lučmi. Ko sva se v trdi temi vzpenjali proti Razorju pa sva v gozdu videli še gamse. To so bili prizoru samo za naju, nič nisva fotografirali. Sem pa ujela nekaj žab in hrošča.  

 

 

 

 

 

Na Razorju se je že začel delati dan in tudi ptice so se že začele oglašati. A lučke sva imeli prižgane še nekaj časa. Nadaljevali sva v levo proti koči in pogled na dolino ni obetal preveč lepega vzhoda, saj je bilo megleno in "dimcasto" Nič hudega. tudi v megli in oblakih sva že bili na sončnem vzhodu😁

 

 

Na vrh sva prišli nelakaj minut pred vzhodom in najprej sva se zavili v vse kar sva imeli s sabo, saj je na vrhu precej pihalo in pri vseh opravkih, ki sva jih imeli s fotoaparati naju je v prste čez nekaj časa že pošteno zeblo

 

 

Vse polno je materine dušice, hribske rese, tudi ranjak se še najde.  

 Pri koči še niti ni tako močno pihalo, le nekaj metrov više na vrhu pa je bilo res sveže. Predstava se je začela. 

 

 

 

 Zaradi meglice vzhod res ni bil tako fotogeničen, kot sva upali, a sva imeli čas, da sva delali selfije in se "zvirali" po vrhu skoraj celo uro

 

Čreda krav se je pasla blizu koče in lepo je bilo poslušati zvonce. 

 

 

moja fotka 

 

Špelina fotka isti trenutek 

 

 

To so zame trenutki, ki bi jih razvlekla dokler bi lahko, lepo umirjeno.... nikjer nikogar. Obe pa sva se že veselili kave in flancata v koči, ki ob petih, ko sva prišli gor še ni bila odprta. Čerz eno uro pa so bila vrata že odprta na stežaj

 

 

 

 

 

Ena zadnjih alpskih veles 

 

 

 

 

 

 

Ko sva se vračali na poldn je špela opazila "plezališče "z lojtrco. Seveda sva morali iti tudi to preizkusiti.

 

 

Ja Hermina, kar misli si......  

 Sestop na to stran je zame zelo lep. Razgledi, ki se odprejo na dolino so res veličastni in na tej strani ni bilo nič dimaste meglice. Kmalu sva tudi jakne slekli in že se je čutila sopara in napovedoval se je še en vroč dan.

 

 

 

 

Iris, to sem pa na Ratitovcu videla prvič 

 

Tule bi tudi z lahkoto srečali kakšne vile in palčke 

 

 

Res lep začetek dneva. Obe je čakala še služba, zato sva kar pohiteli v dolino in naprej v nov delovni dan. Ob devetih sem bila že doma.  Pohod, ki se ga vsako leto znova veselim, četudi letos vzhod ni bil ravno med najlepšimi, a celoten pohod si zasluži oceno  - odlično.