Letošnji jesenski pohod je potekal na lepo sončno in ravno prav toplo soboto.
Petnajst pohodnikov se nas je zbralo v Poljanah pri okrepčevalnici "Luštn pod lipo". Po vpisu smo se odpravili na pot. Najprej do rojstne hiše Dr. Ivana Tavčarja do Kosma, kjer nam je Janez razkril, kakšna bo nagrada za tiste, ki smo na pohodu bili že štirikrat.
Zbrali smo se v "Luštn na vasi"
..kjer je bil rojen dr. Ivan Tavčar
Poljane so že za nami
Pohod smo nadaljevali v smeri Gabrške gore, kjer se je pot kar pošteno postavila pokonci. Pa nič zato, saj smo skorajda potrebovali malce gretja, jutro je bilo kar sveže. S poti smo stopili na stezo in nato po gozdu nadaljevali vzpon. Nekje na sredi se nam je odprl pogled na Blegoš in tudi ostale poljanske griče.
Blegoš
Začele so rasti marele. Gobe bodo
Še en lep razgled na Poljane
Kostanjeve ježice, a te so še slabe. Dobre se še debelijo na drevesih
Polanski Griči
Tu smo tudi že (tisti, ki smo bolj firbčni) prvič zagledali zvonik cerkve svetega Primoža na Gabrški gori, do katere pa smo potrebovali še kakšnih dvajset minut hoje po gozdu.
Hoja po gozdu je bila res lepa
Zelo lepa cerkvica na Gabrški gori stoji na zahodni strani vrha G. gore. Cerkev je posvečena Primožu in Felicijanu (rimskima vojakoma, bratoma, ki sta pomagala kristjanom v ječah in bila tudi sama kasneje mučena in obglavljena...)
Od cerkvice ni razgleda, kar pa zaradi prijetnega počutja in miru, ki je ob tej meni zelo lepi cerkvici, sploh ne pogrešam. Čas je bil za prvi postanek. Okrepčilo, nekaj proti prehladu in energija v obliki čokoladic. Šli smo naprej.
Razgled na vasi pod Starim vrhom
Ko smo prišli na sedlo, se pogled odpre na domače vasi. Javorje, Murave, Dolenčice, tja do Žetine, Četeno Ravan, in Podvrh in vse zaselke pod Starim vrhom. Lepo. Meni zelo lep pogled. Kar nekaj časa smo postali tudi tu. Naša pot se je nadaljevala najprej po asfaltni cesti, nato pa še malo po kolovozu v smeri proti Javorjam.
S tega mesta je po besedah mojega očeta Mirkota najlepši pogled na Javorje. Zato je sem postavil klop.
Mladina na današnjem pohodu
Kmalu smo prišli na vojaško cesto (Blegaško cesto), ki pelje iz Škofje Loke do Blegoša. A smo po njej hodili le malo časa. Na Poklajnovem smo zavili na stezo, se dvignili še nekaj metrov in zavili v smeri Javorji.
S steze pogled na Mlako in Jejlarjevo hišo. Prizorišče snemanja filma Cvetje v jeseni
Manca se je pogovarjala s kozicami tako dobro, da sem res pomislila, da je nekje še ena. Odlično jih je oponašala in seveda so ji odgovarjale nazaj.
Po asfaltni cesti smo pohod nadaljevali do Javorji. Kako hitro se pogled obrne in že po slabi uri smo gledali na drugi breg nad Delnicemi, tja kjer smo ravnokar posedali na klopci. Malce smo bili že lačni in jabolka, ki smo jih naprosili pri Podbregarjevih in nam jih je Katarina prinesla so bila odlična. V Javorjah smo zavili v vas in se nato ustavili v gostilni Blegoš, kjer nas je čakalo kosilo.
Pred nami so že Javorje
Lesnika. Jabolko, ki je lepo a zelo trpko, kislo, pusto....... uglavnem neokusno.
Najmanjša hiška v Javorjah, še vedno lepa.
Vida ima lepe gorenjske nageljne
Muckov za celo farmo. Lepo rejeni in preskrbljeni.
Ustavila sem se še pri obeležju meteorita Javorje, ki bo jeseni praznoval petnajst letnico najdbe
Od kosila je ostalo le tole. Bila je odlična piščančja obara in ajdovi žganci z ocvirki.
Gostilna Blegoš, še vedno domačini pravimo Par Marjanc.
In še skupinska slikica pred gostilno
Tu je bil rojen slikar Anton Ažbe
Pogled preko streh v Dolenčicah na Lom
Po kosilu nas je čakal še en del pohoda. Spust v Dolenčice in naprej v Pekel ter nato preko Zakobiljka naprej na Volčo.
Podlesek
Med potjo smo se ustavili pri Rešk v Lomu, pri Petru Šubicu, ki dela odlične domače hrenovke in klobase. In seveda ostale mesne izdelke.
Nahrbtniki so postali kar občutno težji.
Jesen je. Sadja je letos povsod veliko.
Točno nad Janezem, na najvišjem delu Gabrške gore se vidi med drevjem skrita cerkvica, ki smo jo danes obiskali
Šli smo mimo cerkve svetega Jurija na Volči
Še zadnji ne tako lep del pohoda. Mimo najdaljšega kozolca na Volči
Odlično,
najbrž smo na poti pohodili kakšno "ta lačno korenino" saj ostalo ni nič.
Pohod je bil izpeljan v res idealnem vremenu. Mala skupinica, ki se nas je zbrala, je srečno opravila ves krog in imeli smo se fajn. V tej soboti se je tudi v naši dolini dogajalo veliko in težko je izbrati dogodek, ki bi se ga udeležil. Upamo, da ste vsi, ki ste izbrali naš pohod uživali in da se spet srečamo zadnji dan v oktobru na zadnjem rednem pohodu - Valentinovem pohodu. (31.10. ob 9.00 uri na spodnji postaji šestsedežnice - Luša)
Že sedaj pa vas vabim na dogodek, ki se bo odvil konec novembra v spomin na odkritje meteorita Javorje in bo izpeljan kratek (4km) pohod do najdišča. Več pa bo objavljeno na naši fb strani.
Zahvaljujemo se vsem pohodnikom. Vsem, ki so poskrbeli za pogostitev v gostilni Blegoš, Simonu za odlično kosilo na koncu v okrepčevalnici "Luštn pod lipo", Petru Šubicu za mošt in postanek pri njnem. Tudi Katarini za jabolka.
Znano je, da so ljudje, ki jih srečujemo na pohodih vedno gostoljubni in vedno radi kaj ponudijo. Zato se na tem mestu zahvaljujemo vsem, ki nas sprejmete in vsem, ki dovolite da prečkamo vaša dvorišča in vrtove.
Ni komentarjev:
Objavite komentar