Slemenova špica z nečakinjo Lucijo

 Ni treba veliko, da je dan skoraj popoln. Tak je bil današnji. Na obisku pri sestri in njeni družini, ki so na dopustu v Kranjski gori. Seveda sva takoj zjutraj samo prevzela Lucijo in mahnili smo jo na Slemenovo špico. 

 

 

Lepo je imeti s sabo nekoga, ki je tasko navdušen nad hribi in hojo kot je Lucija. Sicer višjih hribov še ni vajena, Slemenova špica je kot nalašč. Uživali smo vse dopoldne. Lucija tako visoko še ni bila, sploh so jo prevzele skale in pot, ki pelje čez melišče pod Mojstrovko. Res je bilo lepo.

 

Poti ne bom opisovala, naj povejo fotografije svoje in opisi le teh: 

 

 

 

Malo čez šesto uro smo se odpeljali na Vršič, a smo avto pustili precej nižje, saj je bilo že vse zaparkiano

 

Lucijo še zebe

 

Do prvega grebenčka

 

Bom jest mal počila -(je sestra od Davida😊)

 

A je naprej letela kot srna

 

 

 

Skale so pa fajn 

 

 

Pobočje je bilo vse belo od močvirne samoperke (kristusovih srajčk) sem iskala najlepše, da bi jih slikala...no nisem jih, vse so bile takooo lepe

 

 

 

Na nasprotnem bregu - pred vstopom v Hanzovo plezalno smer, je bila gneča 

 

 

 

Tja gor gremo pa mi

 

Na vrhu

 

Zadaj Mojstrovka

 

še vsi trije, nas je fotografiral en prijazen planinec

 

Razgled pa ...veličasten, tam zadaj je Dobrač, prej pa skakalnice v Planici in dolina pod Poncami

 

 

 

Lucija in Jalovec

 

 

Danes so bile na vrhu tudi ovčke, Lucija je rekal, da jih od tako blizu še ni videla - "skoraj" mestno dete

 

Malica na Slemenu

 

 

Ko smo odhajali, pa se je iz Mojstrovke sem zaslišalo čudno šumenje. Moja  prva misel je bila - plaz? kako, saj ni snega?! Kamenje se vali........

NE - izjemno: dva base jumperja - Lucija je rekla, da so to tisti, ki imajo obleke kot veverice - sta se z vrha Mojstrovke vrgla proti Tamarju..... Prosti pad, izjemno. 

 

Jalovec

 

Borovnic je še veliko

 

Sneg, vanj sta se zagnala kot dva otroka

 

kuku - ta velk otrok

 

zoisova zvončica

 

trebušasta zvončica in eden od kamnokrečev

 

julijski mak

 

prehojena pot

 

 

 

 

spet skale

 

na Vršiču

Lucija je tu ovčke tudi pobožala in bila presenečena, kako so mehke

 

niso se dale motiti

 

spet so iskale senco

Ko smo se vrnili domov v apartma, nas je sestra Erika čakala s kosilom za kar ji tudi tu res velika hvala. Kasneje smo pa vsi skupaj odšli k Pišnici, kjer smo si močili noge in se imeli lepo.

 

Nagajivi David

Lep dan je bil. Lucijo pa bova še peljala v hribe saj je res uživala in dokazala, da zna in da res zelo dobro hodi. Seveda kasneje tudi Ajdo in Davida, če bosta to želela.