Drugi letošnji pohod z imenom Pomladni pohod, je bil resnično pomladni, vsaj kar se temperatur tiče. Narava pa je, sploh na tej višini (nad 1000m) še vedno malce "zaspana" in se pomladna živo zelena barva v krošnjah dreves še ne kaže tako, kot v dolini. Smo pa predvsem proti koncu pohoda hodili skozi pravo preprogo živo zelenega čemaža. Pohod je potekal na predvečer praznika dela in smo ga lepo zaključili s prižigom kresa ob Gostišču Stari vrh.
Mladi vrh, ki smo ga na ta predpraznični dan obiskali, se že iz doline kaže z bolj ošiljenim vrhom, kot bolj obiskani in za 157m nižji kopasti Stari vrh. Pot na Mladi vrh niti ni lahka, saj se strmo vzpenja po ne preveč lepi gozdni poti, ki se šele malo pred vrhom spremeni v strmo stezo. Pot ves čas pelje skozi gozdove, kar je sploh v vročem poletju dobro. Tudi sam vrh ni razgleden in klopica in skrinjica komajda najdeta prostor med skrivenčenimi bukvami, ki rastejo prav na vrhu. Do višine 1374, kolikor je Mladi vrh visok, zeleno listje v tej pozni pomladi še ni prilezlo in le zato smo lahko skozi veje opazovali dolino. Razgled seže precej daleč. Preko Lubnika proti Medvodam in Šmarni gori ter še precej naprej, če le nebi bilo ozračje malenkostno megleno. Tudi proti severu so se nam v rahlo "zadimcanem" ozračju kazale Karavanke in Kamniške alpe. A na lepše razglede bomo računali na Poletnem pohodu na Blegoš.
Po običajnem zboru in popisu pri Družinskem parku na Grebljici se nas je oseminštirideset pohodnikov, od tega dvanajst mladih nadebudnežev, ki so vsi brez težav opravili s potjo, odpravilo na Pomladni pohod.
Več pa ob slikah:
Družinski park je obratoval in pred odhodom smo opazovali (vsaj nekateri, ki smo bili na grebljici že pol ure pred dogovorjeno uro) kako so se po "ziplinu" spuščali od gostišča malo više, do parka. Tu je park že za nami
Mimo vikendov v Podvrhu, kjer so se nam odprli razgledi na poljansko stran
Kmalu se je pot strmo dvignila. Tempo so narekovali otroci.
Ni komentarjev:
Objavite komentar