torek, 9. april 2019

Z Ido in Dingom prek Lubnika domov

Ida mi je rekla, da bi šla rada spet iz Loke do Javor peš. Mene ni treba dvakrat vprašat. Seveda grem. 


Jutro je bilo megleno, a se je proti Lubniku že kazalo modro nebo, ko sem pila kavo na balkonu in čakala Ido, ki je prišla malo po sedmi. Dingo je takoj začel loviti vse drugačne, mestne vonjave, ki jih na vasi ni in Ida je imela kar opraviti, da ga je usmerila na pot. Tokrat sva šli proti Vincarjam in mimo Grebenarja na Kobilo. Po običajni poti na Lubnik in nato po vojaški cesti do Vrhovca. Tam pa sva zavili proti Gabrški gori. Spustili sva se proti Krevlucu in prišli nazaj na vojaško cesto. 
Več pa naj povedo slike: 

Dingo je komaj sproti lovil mestni smrad

Lepo bo, megla se je tudi že umaknila

A se je na Gabrovim privlekla nazaj

Na "štenge" gremo





Dingo je bil ves nesrečen na povodcu


Mimo konjev



A so Dingota bolj zanimali zajčki


Ob tejle sliki sva z Ido prvič letos slišali kukavico


Dobra, ane

                                       


Pod kočo

Je bilo kar nekaj megle v dolini

Midve, ja Ida ima glavo pstrani zato, da se vidi Triglav ;-)

Malca, rošc pa nisva dobili. Sva bili prezgodnji. Pred deseto nič.




Je Ida rekla: Butara pri butarcah 

Dingo na parkirišču za ....ančane ;-)
 (Ne razumem zakaj človek kupi tako zanič avto, ki mu ne zaupa, da bo ostal na mestu, kjer ga je pustil in potem podlaga kamne)

Končno svoboden, Ida je povodec odpela in v momentu je našel palico...

......za katero je potem letal vso pot do Javor, večinoma po bregu.

Prinese palico, jo položi na tla in gre čakat na vrh bregu, da steče navzdol za njo

Običajno greva naravnost, danes pa sva zavili levo proti Gabrški gori



Lepa potka naprej.....

....pa še nazaj



Prvi pogled proti Javorjam


Neumne žabe so svoj podmladek zalegle na suhem (no najbrž je bilo malo vode, a se je posušila)





Pogled v Poljane in naprej v Gorenjo vas

Ostalo je še nekaj flancata iz Lubnika




Tja greva

Pa še čist od bliz


Čebele so že zelo živahne

Stara hiša pri Rovtarju


Doma 



Kasneje pa še z atijem in mami do klopce pri meteoritu


 Lep pohod je bil, poln zanimivih dogodkov. Slišali sva kukavico. Preplašili smo veverico, Dingo je preplašil  srno, šli smo po drugi poti na Gabrško goro.....
Na koncu je naneslo točno 20 kilometrov, ki jih bom prav kmalu spet ponovila. 




 

Ni komentarjev:

Objavite komentar