Jezersko

  Ko mi je Igor pet minut pred koncem mojega delovnega dne, se pravi - pet pred dvanajsto, poslal SMS: A greva na Jezersko?  - sem bila najprej malo slabe volje. Ne da se mi. Po šihtu prija kavica na kavču, kasneje peš na Križno goro mogoče ali pa malo na trenežer. Ampak zunaj  je sonce, proge na Jezerskem pa čisto na "frišno" potegnjene. Dobro, pojdiva. Četrt čez dvanajsto sva se že peljala. 

 

  Na Jezerskem pa pravljica. Tekla sva skoraj sama. Proge čisto na sveže poratrakirane, morda še malo mehke, a tako lepo speljane pod gore. Niti minute nisem obžalovala odločitve, da sva na ta lep dan šla sem gor.

 

Jezero je pomrznjeno, a je skorja še tanka 

 

Lepe široke proge

 

Igor v akciji

 

Čeprav pravijo, da ima svet Valentin ključ od korenin, to letos ne kaže. Tale je malo Valentinova CMOK

 

Lepo so označene proge, zraven pa skrinjica za prostovoljne prispevke za pridne delavce, ki se trudijo in urejajo proge

 

 Pogled nazaj, tule je malo klanca

 

 

Veličasten pogled na gore 

 

Tale smreka še vedno stoji, le meni jo je fotoaparat  malo "upognil"

 

Ko nisem več mogla v klance, sem pa malo bližnjice ubrala 

 

Steze v snegu, ki jih je naredila jelenjad 

 

Jaz sem bila bolj fotoreporter in se nisem pretirano zaletavala v klance  

Cerkev sv. Andreja

 

 

Pretirane gneče res ni bilo

 

Poezija

  

Ker sem ostala brez kosila, je tale gibanica tako dobro dela po končanem treningu (sej sladkorja nisem dala v čaj ker hujšam ;-)  )

 

 

  Lep dan, čeprav nisem naredila toliko kilometrov kot običajno, a sem se ustavljala in občudovala lepo okolico, gore, mir in tišino in res samo uživala. Kljub temu sem po tistih desetih odtečenih kilometrih domov prišla prijetno utrujena in kavica in kavč sta me še vedno čakala.