Na Križno na viski

  Na nedeljsko jutro, ko bi po deževni soboti tako lepo prijalo poležati še kakšno uro in se nato prestaviti v dnevno pred tv. ekran, niti vreme ni hotelo sodelovati z mano in se je naredil prav lep dan. Zato sem se na hitro odločila, da vsaj jutro izkoristim in na hitro skočim na Križnp goro s kolesom. To "na hitro skočim", to se samo reče tako. Jaz na Križno goro lezem prav po polžje. A zaenkrat mi je cilj, da pridem gor.

  Oblekla sem se tako kot ponavadi, kratka majica in v zadnji žep brezrokavno vetrovko. Že kmalu sem ugotovila, da je dan, kljub temu, da se je naredilo prav lepo vreme, malce hladnejši kot prejšnje dneve. Pa še veter je pošteno pihal. V klance se je malce umiril, saj ga je zadržal gozd. A, ko sem pred vrhom prišla ven iz gozda me je pa kar prestavljal. Kljub temu, da sem bila zaradi klanca lepo ogreta, me je veter prav zoprno hladil in že med vzpenjanjem sem sklenila, da moram takoj, ko pridem domov pregnati vse možne viruse in bacile s šilcem domačega.

 

   Pravijo, da Bog pošlje prave ljudi, ob pravem času, na pravo mesto. In če kdaj, se je to meni zgodilo danes. Ko sem prišla do vasi, so po poti od cerkve prišli pohodniki, znanci. In mi reče eden od njih:"Še naprej, na vrh je treba."

 "Ja, saj grem, le zadiham malo."

  Odgonila sem še zadnji klanec pred vrhom, ki se postavi kar pošteno pokonci in do klopic sem prišla malo pred njimi. 

"Zdajle ti bo pa en viski prijal, kaj ne?"

 "Ja, bi mi. A ga bom raje doma"  Sem se branila, saj jim nisem hotela piti pijače, ki so jo prinesli s sabo. Bilo jih je kar precej. Pet, mogoče šest in mislila sem, da ima gospod s sabo kakšno majhno prisrčnico. A dečko je iz nahrbtnika potegnil litrsko stekleenico Jacka.

 "Hja" sem rekla," sedaj, ko vidim, da za vas ne bo  zmankjalo, bi ga pa vseeno tudi jaz." Skupaj smo spili vsak šilce in tako, kot mi je prijal tisti viski, mi že dolgo nobeden ni. Običajno žgank ne pijem. Le če me zebe in če mislim, da bi se lahko prehladila. Danes se ne bom. 

  Pohodniki so nadaljevali pot proti Planici, jaz pa sem se ogreta spustila nazaj domov. 

  Na Križno goro se letos vozim z gorcem, čeprav je trasa povsem asfaltna. Da bom tako kot lansko leto klanec zmogla s specijalko bo treba še malo treninga. No, čeprav letos še tudi poizkusila nisem......


(Niso vse slike od danes, so pa iz tega tedna)