Sončni vzhod na Ratitovcu

 Že tradicionalen pohod s Špelo na Ratitovec. Malo sva nore, a to obe že dolgo veva. Vstale sva že ob 2h in malo pred tretjo me je pobrala v popolnoma mirnem in "opustošenem" Podlubniku. Morda je res na mestu vprašanje: Zakaj hodiva na vzhod takrat ko je dan najdaljši.....nisva pomislili na to, a tako sva se odločili in tako je. 

 

Že med vožnjo na Prtovč sva se dvakrat ustavili in opazovali košute na cesti. Fotografitari jih ni imelo smisla, saj je bila trda tema in osvetili sva jih samo z avtomobilskimi lučmi. Ko sva se v trdi temi vzpenjali proti Razorju pa sva v gozdu videli še gamse. To so bili prizoru samo za naju, nič nisva fotografirali. Sem pa ujela nekaj žab in hrošča.  

 

 

 

 

 

Na Razorju se je že začel delati dan in tudi ptice so se že začele oglašati. A lučke sva imeli prižgane še nekaj časa. Nadaljevali sva v levo proti koči in pogled na dolino ni obetal preveč lepega vzhoda, saj je bilo megleno in "dimcasto" Nič hudega. tudi v megli in oblakih sva že bili na sončnem vzhodu😁

 

 

Na vrh sva prišli nelakaj minut pred vzhodom in najprej sva se zavili v vse kar sva imeli s sabo, saj je na vrhu precej pihalo in pri vseh opravkih, ki sva jih imeli s fotoaparati naju je v prste čez nekaj časa že pošteno zeblo

 

 

Vse polno je materine dušice, hribske rese, tudi ranjak se še najde.  

 Pri koči še niti ni tako močno pihalo, le nekaj metrov više na vrhu pa je bilo res sveže. Predstava se je začela. 

 

 

 

 Zaradi meglice vzhod res ni bil tako fotogeničen, kot sva upali, a sva imeli čas, da sva delali selfije in se "zvirali" po vrhu skoraj celo uro

 

Čreda krav se je pasla blizu koče in lepo je bilo poslušati zvonce. 

 

 

moja fotka 

 

Špelina fotka isti trenutek 

 

 

To so zame trenutki, ki bi jih razvlekla dokler bi lahko, lepo umirjeno.... nikjer nikogar. Obe pa sva se že veselili kave in flancata v koči, ki ob petih, ko sva prišli gor še ni bila odprta. Čerz eno uro pa so bila vrata že odprta na stežaj

 

 

 

 

 

Ena zadnjih alpskih veles 

 

 

 

 

 

 

Ko sva se vračali na poldn je špela opazila "plezališče "z lojtrco. Seveda sva morali iti tudi to preizkusiti.

 

 

Ja Hermina, kar misli si......  

 Sestop na to stran je zame zelo lep. Razgledi, ki se odprejo na dolino so res veličastni in na tej strani ni bilo nič dimaste meglice. Kmalu sva tudi jakne slekli in že se je čutila sopara in napovedoval se je še en vroč dan.

 

 

 

 

Iris, to sem pa na Ratitovcu videla prvič 

 

Tule bi tudi z lahkoto srečali kakšne vile in palčke 

 

 

Res lep začetek dneva. Obe je čakala še služba, zato sva kar pohiteli v dolino in naprej v nov delovni dan. Ob devetih sem bila že doma.  Pohod, ki se ga vsako leto znova veselim, četudi letos vzhod ni bil ravno med najlepšimi, a celoten pohod si zasluži oceno  - odlično.  

Poljane, Gabrška gora, Stari vrh - prvi del pohodniškega kroga Občine Gorenja vas - Poljane

 Lepi so naši Poljanski griči in prav sramota je, da jih ne poznam. No poznam jih že, le na vseh še nisem bial. Zato sem se odločila da bom nabrala žige pohodnega kroga Občine Gorenja vas Poljane, ki zaobjemajo vse naše lepe griče. 

  

 

 Še en plan med mojimi mnogimi..  Hja, plan je najprej, izvedba pa obočajno malce počaka. Med vsemi mojimi obveznostmi se je našla sobota, ki je bila v koledarju še neoznačena in poklicala sem teto Anico, če gre z mano. Skupaj sva bili letos na otvoritvenem pohodu v Gorenji vasi in že dobili prvi žig na Hrastovem griču. Danes bi lahko opravili vsaj z Gabrško goro. Nič posebnega. A glede na to, da je Anica dan prej bila na Vitrancu, jaz pa sem dva dni na travniku pomagala pri spravilu sena, nisva delalai preveč velikih planov. Tudi rana ura ta dan ni bila najina, saj sva v Poljanah štartali šele okoli pol osme ure, ko je bilo sonce že precej nad obzorjem.

 

Imeli sva res lep dan in zelo lep pohod. Tempo sva imeli umirjen počasen, kar je obema odgovarjalo in tako preko Gabrške gore prišli vse do vrha Starega vrha. Od tam sva se spustili v Javorje. 

Več pa ob slikah:   

  

Šli sva mimo rojstne hiše dr. Ivana Tavčarja - mimo Kosma 

 

Polajane so že za nama 

 

Še en pogled na Poljane 

 

Nova hm....repetitorska postaja ali nekaj podobnega.. 

 

Anica  

 

Sledili sva oznakam pohodnega kroga Občine Gorenja vas - Poljane 

 

Pot je dobro označena 

 

Pokazali so se "polanski griči" 

 

Cerkev Marijinega vnebovzetja na Malenskem vrhu - Na Gori 

 

Tam so pa Javorje 

 

Strmo v breg 

 

Cerkev svetega Primoža in Felicijana na Gabrški gori, tu sva imeli prvi postanek,

Nadaljevali sva naprej do križišča... 

 

tu se nahaja skrinjica z žigom 

 

Da se ve, da sem bila zraven😊 

 

 Blegoš (pred njim nizka Gora), Romovec, Koprivnik, Mladi vrh in Stari vrh, kamor sva bili namenjeni

 

Tole bi pa jaz imela za vikend 

 

Travniki so vse polni cvetja 

 

slikano od atijeve klopice, ki jo je postavil tu samo zato, ker je tu tako lep razgled na Javorje 

 

Gob kukr češ....... 

 

 .....sam so zelo majhne 

 

na Pardolah 

 

Tu sva zavili v gozd na stezo 

 

in pri tem križu šli desno (pogled nazaj na stezo) 

 

Proti Mlaki 

 

Še nekaj časa po vojaški cesti, ki je tu asfaltirana in kmalu za tem ovinkom sva zavili spet na stezo 

 

Na Prevalu 

 

Na Grebljici sem v flaško dotočila mrzlo vodo in nadaljevali sva pot do razgledišča..... 

 

......kjer sva imeli kratko malico. 

In nato nadaljevali pot preko smučišča in proti vrhu Starega vrha 

 

Le kakšen čivček se je izvalil iz tega čudovitega jajčka 

 

Še malo, pa bova na Prehodah 

 

Naravnost strm klanec na Stari vrh, za mojim hrbtom pa klanec na Maldi vrh. 

 

Nekje na sredi klanca na Stari vrh se odprejo razgledi na dolino 

 

Pa sva na vrhu 

 

Nad srednjo smrekico se vidi del zvonika cerkvice na Gabrško gori, kjer sva bili 

 

Zame eden najlepših razgledov. Ravno tu na vrhu, sva zaslišali zvoniti poldne v Javorjah 

 

Še žig in greva naprej 

 

Vrh Starega vrha je malce naprej od razgledne točke...tule. 

 

Tončke ni bilo doma 

 

zato sva šli v dolino 

 

Kukavic sva videli res veliko 

 

Igra narave, zanimovo 

 

Moram še ugotovit kaj je to za ena rožica.... 

 

Spustili sva se v Podvrh 

 

Anica je povedala, da je bila včasih iz Podvrha na Murave speljana steza, in sva jo iskali, seveda je ni več, saj je zemlja spremenjena in njive so poravnane in "splanirane", a sva vseeno dobili lepo pot do Murav, Malo po kolovozih, malo po stezah .... 

 

... vmes sva šli mimo tegale vodnjaka. četudi je nad njim vas, sem pila odlično mrzlo vodo....  

 

Po travniku do Murav 

 

in mimo Petarcove hiše 

 

V javorjah sva zavili kar skozi vas.  

 

in prišli do Darmuta - domov,

 kjer so naju že čakali s kavico in domačo juho 

Lep dan je bil in četudi sem ga vzela malo z rezervo, saj imam še vedno kar precej težav z ahilovo tetivo in trnom v  peti, ki je bila po dveh dneh grabljenja malce razbolena, me je po prvih bolečih korakih v Poljanah, kasneje popolnoma prenehala boleti. Anica pa je neumorna in se ji hoja na Vitranc iz prejšnjega dne ni prav nič poznala.  Dobili sva dva žiga in ob prvi priliki nadaljujeva s krogom. Kam in kdaj pa bova še videli.