Že tretjič zapored smo začetek kolesarske sezone pričeli s pripravami v Novigradu. Letos smo na priprave odšli kak teden prej, kot prejšnja leta in Istra še ni bila tako v cvetju, se je pa pomlad že čutila na vsakem koraku (ali metru) Kmetje so tu in tam že sadili krompir, v vinogradih in nasadih oljk pa so že obrezovali...
Večina nas je prišla že v sredo. Prvi dan je bil bolj za ogrevanje, spoznavanje in aklimatiziranje. A so nekateri že prvi dan naredili lepo rundico. Pač rabijo malo več časa za ogrevanje :-). Pa tudi vreme je bilo v sredo še zelo lepo in toplo.
Najbolj zagreta skupina je že prvi dan naredila lepo rundo
Po rundi pa....."Koliko piv dobimo za 50kun??"
V četrtek smo se zjutraj v polni kolesarski opravi zbrali pred hotelom že skoraj vsi udeleženci priprav. Razporedili smo se po skupinah in se odpeljali. Večini je bil cilj Rovinj, le par najbolj "hudih" se je zapeljalo še naprej do Peroja. V naši skupinici smo bile Špela, Katja, Darja in jaz. S prijetnim tempom smo se opeljale najprej do Limskega kanala. Tam je bila seveda prva foto postaja. Spust v kanal in na drugi strani klanec ter še nekaj kilomertov do Rovinja.
Nad Limskim kanalom
V Rovinju na obali je sledil postanek s kokakolo in fotografiranjem. Vračale smo se po isti poti le mimo Vrsarja smo naredile malo drugačen ovinek. Na koncu se je nabralo 110 km in 1360 višinskih metrov, kar je za začetek sezone in za kilometre, ki jih imamo nekatere v nogah (oziroma jih nimamo, saj sem na kolo sedla letos prvič šele na pripravah. Še zdaleč ne edina), kar lepa številka.
Zvečer je začel padati dež. Napoved za naslednji dan je bila dobra in kljub temu, da je deževalo smo ostajali pri odločitvi, da gremo na kolo. Ob zajtrku je še rahlo deževalo a se je prav kmalu začelo vedriti in fantje so se odpravili na rundo, ko so bile ceste še precej mokre. Dekleta smo počakala, da so se posušile in se odpeljale proti dolini reke Mirne. Iz Novigrada smo se najprej malce dvignile in po dobrih desetih kilometrih se je pred nami odprl pogled na lepo dolino po kateri teče najdaljša Istrska reka Mirna.
Motovun
Mirna Mirna
Zelena dolina
Ko smo se lani peljale po dolini je bila komajda rečica, sedaj pa je na nekaterih mestih kar pošteno prestolpila bregove. Počasna, lena in umazano rjava se je vlekla mimo nas. Na nekaterih delih je bil nasajen gozdič ob njej poplavljen. Lepa zelena dolina se je odpirala pred nami. Kmalu smo zagledale skupino kolesarjev, ki se nam je peljala nasproti. Izkazalo se je, da so naši. Celo, da je prvi moj Igor. Želela sem slikati skupino, a ker se nisem mogla odločiti naj slikam ali maham, je bila slika na koncu zanič, pomahati pa tudi nisem utegnila.
Nič od slike
Peljale smo se naprej mimo slikovitega mesteca Motovuna nad nami. Znano je, da tu rastejo najbol cenjeni tartufi na svetu. Na tridesetih kilometrih smo se dvignile za komaj dvajset metrov, le na koncu tik pred mestom Buzet je kratek vzponček. V Buzetu smo imele šele malo čez 40 kilometrov, zato sta se Špela in Darja odločili, da gresta še naprej. Proti meji s Slovenijo. Na meji sta obrnili in se vrnili v Buzet, kjer smo imele krajšo pavzo in se po isti poti, po dolini Mirne vrnile nazaj v Novigrad.
Buzet
Po polovici smo še zelo vesele.....no, saj smo potem tudi bile
Pustmo jo, ona ve, kaj dela (Špela se razteguje)
Tatjana in Jerneja
Fantje so šli do Peroja
Za soboto je bilo napovedano slabo vreme, zato smo večerno druženje malo potegnili v noč. Zjutraj sem vstala že nekaj čez šesto uro in odšla na sprehod na obalo. Dež je prenehal, morje je bilo mirno, a nebo oblačno in ko smo kasneje po zajtrku stali pred hotelom, se je dež spet ulil. Ne za dolgo, a smo vseeno ves dan izkoristili za sprehod do mesta in kavo, ki se je raztegnila na več ur (na koncu smo celo "zaslužili" rundo na račun hiše). Lep dan je bil. Nekateri pa so kljub oblakom šli na kolo in spet naredili dober trening.
Našla sem enega
Nekomu je bilo ponoči dolgčas :-)
Zadnje jutro nas je zbudilo sonce. Nekaj se nas je prav hitro dogovorilo, da ga izkoristimo in odpeljemo še eno rundico. Po pakiranju in skupinskem slikanju pred hotelom, smo se odpeljale proti Umagu, fantje proti Motovunu in Višnjanu.
Sanda, Tatjana in fotografinja Jerneja so dan izkoristile za dolg sprehod
Malo pa že cveti (drevje mislim)
Takih in podobnih detajlov je bilo na poti polno, a se nisem ustavljala da bi jih slikala, Istra je lepa, le gledati je potrebno okoli
Priprave so kljub slabi
vremenski napovedi potekale zelo dobro, celo precej bolje, kot smo
pričakovali in prav vsak dan smo lahko naredili trening. Ker pa ni (več)
glavni cilj teh priprav nabiranje kilometrov, pač pa druženje in "imeti
se fajn" lahko rečem, da so res povsem uspele. In najbrž se bomo še
nekaj časa spominjali in obnavljali dogodke in prigode, ki so se nam
pripetile v Novigradu. Seveda smo naredili nekaj lepih treningov in vsaj
zase lahko rečem, da več, kot sem pričakovala.
Za slike se zahvaljujem Maji, Špeli, Juretu, Jerneji, Urošu....
Ni komentarjev:
Objavite komentar