Kot vsako leto smo tudi letos odromali na Brezje. Iz Javorji, preko Prevala, Rovta, se spustili v Selca in nato spet v breg do Jamnika in po spustu v Kropo še malo ravninskega dela in po le stotih metrih mnaj kot 30 kilometrih prispeli do Brezji.
Kljub malce bolj vlažni in ne tako razgledni poti je bilo zelo lepo. Gozdovi so že obarvani in polni različnih gob in plodov. Nekje na sredi smo dočakali tudi sonce in na koncu v sončnem in za hojo ravno prav hladnem vremenu prišli do cilja.
V Javorje nas je pripeljal Frenk, ki nas je kasneje popoldne tudi prišel iskat na Brezje
Ko smo šli čez Murave so nas Kovačeve krave radovedno opazovale
Razgledi danes niso bili najlepši
Čez Četeno Ravan
Na Prevalu
Tudi tu še ni bilo sonca
Velika jata škorcev nad nami
Zaprevalom teče dobra voda. Nasploh je ves čas ob poti dovolj potočkov in studencev, kjer lahko natočimo vodo. Jaz sem imela s sabo le pol litrsko flaško
Čuvaja
Prejšnje dneve je deževalo
Tokrat smo izjemoma šli na pot v nedeljo, običajno gremo na soboto. Zato smo bili kar presenečeni, kako malo ljudi smo srečali
Pogled nazaj, Stari vrh v megli
Ovčke v Rovtu
Čuvaj
Mi trije
Ja, tudi par jurčkov smo našli
Tule smo zavili navzdol
Zmajar pred nami
Preko travnika
V Selcah pa smo v pekarni kupili zajtrk ali malico. Tu nas je počakala tudi sestra Veronika
Danes smo namesto po desni strani hiše šli malce drugje
Na vrhu klanca
Gozd je bil res izjemno lep, vse polno različnih gob, a najlepše so mušnice
Malo pred Jamnikom nas je razveselilo sonce
A še vedno ni povsem prodrlo skozi meglo
Po polju in preko avtoceste še nekaj korakov in smo na Brezjah
