Odprtje pohodne sezone pohodnega kroga občine Gorenja vas - Poljane

 

 Lepa pomladna sobota je kot nalašč za en lep pohod. Seveda. Že dalj časa sem imela v planu tole pot, a ob vseh drugih ovbeznostih je to malce obstalo ob strani. Ker pa (prav neverjetno) v tej soboti koledarček še ni bil zaseden, sem poklicala Anico, ki je bila takoj za. Odpeljali sva se v Gorenjo vas in pridružili pohodnikom, ki smo se zbrali na začetku pohodnega kroga Občine Gorenja vas - Poljane

Najprej nas je pozdravil podžupan Anton Debeljak, ki nas je na poti tudi vodil. Jure Ferlan iz Zavoda Poljanska dolina, vodnik po Rupnikovi liniji, pa nas je že na začetku seznanil z nekaterimi zanimivostmi o bunkerjih in njihovi gradnji  ter nam med potjo ob bunkerjih, mimo katerih smo hodili, povedal še veliko zanimivih stvari.   

 

 

 

 Naslov zapisa je morda malce neroden, a naj najprej razložim. 

Pohodni krog občine Gorenja vas - Poljane je dolg 89 kilometrov in poteka po meji občine. Pohodnik na poti opravi z 5000 metri višine. Pohodna pot je razdeljena na več etap, na kontrolnih točkah pa pohodnik zbira žige na kartonček ki mu, seveda izpolnjen z vsemi podatli in žigi na koncu sezone prinese lepo nagrado.

 

 

 

Zemljevid pohodnega kroga je moč doviti v Gostišču Jager v Gorenji vasi, kjer je tudi zadnja kontrolna točka

 

Kartonček za zbiranje žigov...

 Pohodni krog lahko začnemo kjer koli, prva točka pa je na Gabrški gori in si sledijo preko Starega vrha,  Mladega vrha, Koprivnika, preko Blegoša in nato po zahodni meji občine skozi Leskovico v Kopačnico  mimo Sovodnja, Mrzlka, Javorča naprej v Suhi dol in preko Sivke in Pasje ravni v Poljane. 

 

Danes pa smo previ del poti iz Gorenje vasi do Hrastovega griča hodili po označeni poti Rupnikove linije. 

Že takoj na začetku smo se zbrali ob bunkerju, ki pa tam ni stal prvotno. Pripeljali so ga iz bljužnjega travnika, kjer ga je lastnik želel odstraniti, a ne uničiti, Ta dokaj majhna - v primerjavi z ostalimi, betonska gmota tehta kar 27 ton in prevoz ni bil enostaven.

 

 V nadaljevanju poti smo vse do Hrastovega griča na vsakih nekaj sto metrov srečevali ostanke gradnje utrdb. Na tablah ob poti nas je z raznimi zanimivimi razlagami spremljal Škofu Francl, Jure pa nam je povedal še veliko zanimivih dejstev o betonskih ostalinah in gradnji le-teh.

 

Škofu Francl 

 

Ostalo je samo stopnjišče od vojašnice. Kot zanimivost.... pred leti so tu gostili gospoda, ki se je rodil leta 1915 in je gradil te bunkerje. Zanimive zgodbe.  

 

Pohodna pot je lepa, sicer kar strma a poteka po lepih stezah, table in bunkerji pa si sledijo ravno v pravih razmikih za kratek počitek. 

  

 

 

 

 

 

Ves materjal za gradnjo so po strmih klancih vozili z voli, nekaj celo s tovornjaki in tudi s traktorji, ki jih je poganjala para.  

Revščina po vojni je domačine prisilila, da so si pomagali na vse mogoče načine in veliko bunkerjev je močno poškodovanih, 

saj so razbijali beton, da so ven vlekli železo, ki so ga potem ali prodajali ali pa porabili za gradnjo svojih domov. 

 

 

Notranjost bunkerja

 

 

Bunker s pogledom na Blegoš

 

Zanimiv kozolec, ki je bil zgrajen v času gradnje linije. V zahvalo za prijaznost, so vojaki domačinom zgradili vlite betonske stebre za kozolec. 

 

 

Ruševine blizu kozolca, kjer je stala nekdaj domačija

 

Odpirali so se nam lepi pogledi na drugo stran doline

 

Ter v dolino - Trebija

 

 

In še naprej preko Polanskih gričev na Julice

 

 

Prišli smo do koče na Kladju, oz. na Hrastovem griču, kjer smo se vklopili na pohodni krog Občine Gorenja vas - Poljane. Tu smo imeli petnajst minutni postanek za malico iz nahrbtnika in v kartonček smo lahkjo dodali prvi žig, tisti, ki smo danes kartončke dobili. Nekateri so bili že v tem letu tako pridni, da so obhodili že vse kontrolne točke. 

 

Pot smo nadaljevali naprej mimo vhoda in nedograjenih ostankov bunkerjev na Hrastovem griču proti Javorču. Tu pa je nama z Anico bila pot že malce bolj poznana, saj sva pred slabim letom že hodili tu, ko sva se podali iz Škofje Loke v Žiri.

 V koči na Javorču nas je čakala malica - čaj in odlična ocvirkovica.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 Čakala nas je le še vrnitev nazaj v Gorenjo vas. Spust proti Dobravšcam je precej strm in zaradi suhega listja je bilo precej gladko, a srečno smo vsi prišli v dolino in se za zaključek še ustavili v Gostilni Jager na kosilu. 

 

 

 

Sledilo je še žrebanje med vsemi pohodniki, ki so v preteklih desetih sezonah opravili pohodni krog. Na žrebanje z Anico nisva čakali, saj sva že malce zamujali na dogovorjene dogodke v popoldanskem času. 

Zahvalili sva s eza res lep izlet in pozdravili pohodnike ter odšli do izhodišča. Čakal naju je še zadnji kilometer do avta. 

 

Vsem pohodnikom se zahvaljujem za dobro družbo. Organizatorjem za lepo pripravljen pohod ter za gostoljubje in postrežbo na pohodu.  Na te poti se z Anico sigurno še vrneva. Seveda pa morava opraviti še celoten pohodniški krog Občine Gorenja vas- Poljane.

 

Naslednje žige pa bova nabrali na pohodu TD Strai vrh zadnji dan v aprilu ko se b omo podali na Mladi vrh in kasneje ob koči na Starem vrhu prižgali še kres.