Končno se mi je spet prosta sobota poklopila z lepim vremenom in tik pred zdajci, Anico pozno v sredo, Lucijo in Eriko pa šele v četrtek, seznanim z mojim načrtom. Prej niti nisem upala saj sem v začetku tedna imela še precej težav z zdravjem. Za Anico nisem dvomila, za Lucijo pa skorajda malo, zato sem bila res lepo presenečena, ko je tudi sestra Erika rekla, da bi šla zraven. Anica je poklicala še Frenka in po hitrem dogovoru nas je v soboto odšlo pet iz Javorji na Brezje.
.jpg)
Že običajna ura za odhod iz Javorji je za nas sedma, tako se dogovorimo. In kot ponavadi nam oče in mami v Javorjah skuhata še kavo zato štartamo nekaj minut čez. Sonce se takrat že dvigne iznad Gabrške gore. Skozi vas pa običajno ne srečamo še nikogar.
Oče in mami, ki tokrat ni mogla z nami sa jo še vedno precej boli koleno sta nas pospremila. Očetu smo morale obljbiti še, da bomo zanj zapele ko pridemo do znamenja.
Prve so nas pozdravile šele Kovačeve kravice na Muravah. Dve prav isti kot jeseni, tretja pa je bila nova, in prav tako radovedna.
Javorje so že za nami in se kopajo v pomladnem soncu
Pred nami ša Četena ravan. S Frenkom ( ki res veliko ve, meni pa je fajn kaj novega izvedeti) sva razpredala o nastanku imena Četena ravan. Četena izhaja iz imena Čreta - mlakuža. in res je svet pod vasjo dokaj močviren.
Cerkev svetega Brikcija v Četeni ravni.
Nad vasjo
Anica ima pa nova očala
Del poti nas je spremljal tudi Dingo. Bil je res priden.
Zaprevalom je izvirček, sploh je na poti polno dobrih izvirčkov in vodo lahko točimo skorajda na vsakih nekaj kilometrov
Pred nami pa že Rovt
Dingo in njegova palica. Eno in isto je imel vso pot.
Koliko lesa
Spust iz Golice v Selca je meni prvi bolj neugodni del. Precejšen del gre po asfaltu in moja kolena trpijo
Vso pot pa na vsakem koraku pomlad.....
Zvončki
Žabji mrest. Našla ga je Lucija in sva zaman klicali Anico in ostale da bi videli, so šli kar naprej...
V dolini pa se je kadilo
Jah, pomlad...
Parček
Cela dolina je bila zakajena zaradi nekega kurišča tam nad Dolenjo vasjo
V Selcih smo imeli malico. Prijetno nas je presenetila tudi teta Minka, ki se je ravno trakrat pripeljala mimo, se ustavila in nas pozdravila
Malce naprej nas je dohitela Ida in prevzela Dingota ter ga osdpeljala domov. Dovolj sprehoda.
Mi pa smo nadaljevali pot naprej, v breg
Nekje na sredi bregu je jasa, na njej tale hiša, okoli nje pa polno zvončkov.
nad hišo še malce počitka in takoj spet naprej v drugi del klanca
Še više nad hišo
Živahno mravljišče
Tu pa počitek in izpolnitev obljube očetu: "Ko boste pr znamenju, pa morte nekaj zapet!"
Danes smo Anica Erika in jaz zapele Veš o Marija...
Lucija pa je bila takooo lačna, da je pojedla tri grozde. Oskrbeli sva njen žulj in šli smo naprej
Ko smo jeseni hodili tod sem s sabo prinesla enega od petdesetih palčkov, ki so se nekaj dni prej, ob mojem rojstnem dnevu pojavili okoli moje hiše. In še vedno je bil tu. (levi)Res sem ga bila vesela. Nekdo ga je celo malce pokril z jelkinimi vejicami. Tokrat sem mu prinesla družbo. Naj uživata dokle ne prinesem še kakšnega bratca.
Tod je bila gmajna polna teloha, a sem fotografirala le ta šopek.
Proti Jamniku
A ni fajn..
Sam mal počit in čokoladica, pol pa naprej
Spet je našla klopco, da je malo počila
Sledil je spust v Kropo
NAjbolj "smotan" del poti
Spet klopca
Šli smo po Kovačkovi poti in šteli palčke
Končno kosilo, ki ga je Lucija čakala že kaki dve uri. Na plan je potegnila pohančke in zadovoljno malicala.
Še en parček
Čez Savo
Začetek klanca v Globokem
srček 1
srček 2
Še zadnja slika vseh pohodnikov z Davidom
Lep dan je bil, četudi sem tokrat malce trpela, že nekaj časa me zafrkava ena viroza in se kar ponavlja. Še najbolj pa me je nervirala vneta ahilova tetiva (trn v peti), ki se vleče že več kot leto dni in sem zato pol današnje poti prehodila v sandalih.
Vesela sem, da smo vsi lepo in brez težav prehodili pot, še najbolj pa, da jo je uspešno zaključila tudi Lucija.
Se vidimo jeseni
