nedelja, 27. september 2026

Jesenski pohod TD Stari vrh: Gabrška gora, Javorje, Lom

 Prelep jesenski dan je bil kot naročen za naš pohod. Predzadnji v sklopu pohodov "Od cvetja do jeseni"


 

Jesenski pohod je edini, kjer se na vsaki dve leti trasa menja. Letos je bila spet na vrsti meni zelo lepa pot iz Poljan preko Gabrške gore in nato v Javorje in naprej skozi Lom nazaj v Poljane. Pot je sicer malce daljša, saj smo naredili skoraj devetnajst kilometrov. V višino pa ni bilo prehudo, slabih sedemsto metrov je naneslo vsega skupaj na koncu in skoraj vse višince pridobimo že takoj od začetka, ko se iz Poljan dvignemo na Gabrško goro. 

Da je bil dan res kot iz škatlice priča tudi nabirka preko sto tridesetih fotografij na mojem aparatu, med katerimi sem res težko naredila izbor in šele po nekaj kratnem izločanju prišla na slabih šestdeset, ki vam jih dajem v ogled. Pa naj fotografije opišejo pot:  

 


 Kar štiriindvajset pohodnikov se nas je zbralo pri bifeju "Luštn pod lipo" v Poljanah, kjer smo se vpisali. Janez je na začetku povedal par besed tudi o zanimivi gradnji sredi Poljan in o tem, da je na tem mestu do konca druge svetovne vojne stala velika cerkev, ki so jo porušili. Sedaj odkrivajo njene ostanke in ostanke svetišč še pred njo... 
 
 

Pot se nam je takoj pričela dvigati in prvi postanek smo imeli pri Kosmovi hiši, kjer se je rodil Ivan Tavčar.  
 

 Nadaljevali smo še vedno v megli, a počasi se je že pričela kazati jasnina nad nami
 

Radovedno so opazovale naš mimohod 
 

  
Kmalu smo zavili na stezo v gozd
 

 
Megla je že pod nami 
 

Pri novem oddajniku pa smo se že morali odžejati in sleči jope, ki so prej v meglenih Poljanah še kako prav prišle
 

Megla po kotanjah 
 
 
Ko smo prišli iz gozda pa se je nam odprl pogled na "naš triglav" Stari, Mladi vrh in Koprivnik
 

Proti jugu pa pogled na Poljane
 


Še nekaj klanca in hoje po gozdu in prispeli smo do cerkvice na Gabrški gori (cerkev svetega Primoža in Felicijana), ki datira že tja v dvanajsto stoletje 
 

Zvonček  
 
 
  
Lepi kot rožice 
 

 In še naša skupinica 
 
 

Na vrhu je tudi skrinjica kolesarskega in pohodniškega kroga občine Gorenja vas - Poljane a žiga za pohodnike, ki so ga iskali ni bilo
 

Pogled na Mlako 
 

Tale pa je že standardna iz tega pohoda
 


  
Guncalca
 

  
Še ena čistokrvna bohinjska cika nas je opazovala 
 
 

 
  
Tole pa sem jaz na atovi klopici, ki jo je postavil pred leti.  

 

Lepi razgledi 


 
Na Pardolah 
 

 
Nadaljevali smo po vojaški cesti in se nato usmerili na stezo na Poklajnovo od koder je lep pogled na vas Mlaka, kjer se od daleč vidi bela Jejlarjeva hiša, preko vasi pa lep pogled na del Karavank in Kamniško savinjske Alpe. Mi pa smo nadaljevali pohod v drugo smer, proti Javorjem. Ker smo od opazovanja razgledov in uživanja v lepi naravi že malce zamujali kosilo v gostilni Blegoš, se nismo spustili po meteoritkovi poti do najdišča - pa drugič. Ampak smo odšli naravnost v Javorje in skozi vas do gostilne
 
 





Stara Kamnarjeva hiša 
 

In še lepa mala hišica sredi vasi 
 

  
Prelepi gorenjski nageljni, ki jih ima na svojem balkonu Vida
 
 
Po odličnem kosilu v gostilni  - bograč in domač svež kruh smo se odpravili še do Darmutove domačije, kjer smo si pri Mirku Štiblju ogledali pletene izdelke in repliko meteorita Javorje. Že prej smo se za minuto ustavili ob obeležju sredi vadi, kjer so pohodniki slišali nekaj o meteoritu. Vrnili smo se nazaj do gostilne in se spustili v Dolenčice. Kratek postanek pri spomeniku Antona Ažbeta. in se nagto odpravili do kmetije Zamuda. Tu nam je Jošt Cankar, ki je skupaj z ženo Marijo prevzel Zamudovo, kmetijo opisal kmetovanje in njihovo dejavnost peko peciva kruha in predelava sadja.. 
 
 



Po stezi v Dolenčice
 

Pri Zamudu 
 
 
Ko smo nadaljevali pot smo na drugi strani grape že videli naš naslednji cilj - Lom. Le spustiti se je bilo treba v Pekel. Tako se imenuje najnižja točka poti v Lom. Pa ni prav nič podobna peklu. le pot, ki preči dve grapi. Na drugi strani smo se skozi Zakobiljek podeli po lepi poti v Lom, kjer na s je na svojin domačiji "pr Rešk" že čaka Peter Šubic, ki nas je pričakal z ogromnim narezkom. Vase domače iz njegove predelave. Ostalo ni nič. Kasneje smo se še oskrbeli z mesninami za domov in naši nahrbtniki namesto, da bi bili vse lažji so postajali vse težji. Nekateri tudi na račun prvih jurčkov. 

Lom 
 


V Peklu 
 
 
Spet pogled na Sari in Mladi vrh, tokrat za nami 
 


A je, a??! 
 


Pogled med malico 
 

 Še malo pa bodo pognali, tale je znanilec 
 
 
Nadaljevanje našega pohoda je bilo lahko.  Le še spust po kolovoznih poteh preko travnikov in skozi gozd in prišli smo do cerkvice na Volči, kjer smo pohod uradno zaključili. Tu je bilo precej bolj prijetno kot sredi parkirišča v Poljanah do koder smo imeli sicer še kake dva kilometra hoje. Malce zoprna hoja ob cesti pa je ob pogovoru minila hitro.  

Cela njiva rmana 
 

tu pa nekaj noči prej: cela njiva divjih svinj 
 

Le kdo spet rabuta japke 
 

Pri cerkvici svetega Jurija nad Volčo  
 
 
Še tole pot moramo opraviti 


 

Ko smo prišli v Poljane, smo se le še poslovili in se odpravili domov.
 
Vabimo vas pa že na naš zadnji pohod - Valentinov pohod, ki bo 31. 10. ko bomo zaključili še eno uspešno sezono. 
 
Hvala  vsem, ki ste nas na poti pogostili in sprejeli: Darmutova domačija, Zamudovi, gostilna Blegoš in Pr Rešk. Seveda hvala vsem pohodnikom in saj veste - 
se vidimo, 31.10.ob 9.00 uri tokrat na selški strani v Zgornji Luši ob zgornji postaji šestsedežnice 



 

 

 

 

 

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar