Ko se štiri "babe" dva dni menijo za kolesarsko rundo, ne more birti drugsče kakor dež. Tudi čarovnice na okvirjih koles niso pomagale.
Zbor
Pa nič hudega. Namesto najprej načrtovanih Hlavčih njiv smo obrnile že na Logu, ko so pred nami oblaki postajali vedno gostejši in so proti nam začeli voziti avtomobili z vklopljenimi brisalci. Na hitro smo se odločile, da gremo do Naceta. V Loško smer je bilo precej bolj svetlo. Obrat in gas nazaj in v klanec. Punce so hitro izginile za prvimi ovinki, jaz pa sem se lepo turistično sama peljala proti vrhu. Ko se bodo vračale, bom obrnila in se z njimi vrnila v dolino. Nikakor jih ni hotelo biti. Šele na zadnjem ovinku, ko se že vidi Nace so mi prišle nasproti. Super, gremo nazaj.
"Ooooo, ne, to pa ne. Vse skupaj gremo do vrha." se je takoj ogladsila Darja.
" A res moram......" Nekaj časa sem še "jamrala". A ker jih poznam, sem vedela, da je brezveze. Skupaj smo odpeljale še tistih tristo metrov. Splačalo se je. Saj smo se na vrhu pošteno nasmejale.
Ko tri opazijo štiri lepotce jih je treba slikat...enkrat...dvakrat ....
Pa še enkrat....dvakrat....
Ja sam res, luna bo.....
Po prav obsedenem "fotošutingu" smo se spustile nazaj v dolino.
Res ni treba veliko da se imamo fajn, kajne?.
Aja, dežju smo se popolnoma izognile. Vsaj upam, da Katje in Darje ni namočilo, ko sta šle domov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar